DNK test za otroke

Aerobna ali anaerobna vadba? Odgovor je v genih!

V mednarodni raziskavi pod okriljem Univerze v Londonu so znanstveniki prišli do ugotovitve, da okoli 20 odstotkov svetovne populacije od aerobnih rekreacij nima večje koristi. Na milijone ljudi, ki se trudijo ohraniti vitalnost s tekom, plavanjem in fitnesom, se tako zaman trudijo. Odkrili so namreč, da na pozitivne zdravstvene učinke vadbe vplivajo naši geni.

Aerobne vaje, ki naj bi pomagale krepiti srce in preprečevale razvoj sladkorne bolezni, za nekatere nimajo teh učinkov.

V raziskavi je sodelovalo 500 oseb iz Evrope in ZDA, ki so v ta namen izvajali različne 30 minutne aerobne vaje petkrat tedensko. Po 20 tednih je bilo pri večini sodelujočih opaziti ogromne spremembe, predvsem v količini kisika, ki ga je sprejelo telo med vadbo, kar je ključni indikator aerobnih vaj.

V 20 odstotkih pa se je raven kisika dvignila za komaj pet odstotkov, kar je zanemarljiva vrednost. 30 odstotkov oseb ni pokazalo nikakršne občutljivosti na inzulin, kar kaže, da vaje niso zmanjšale tveganja za diabetes.

Pionirska DNK analiza vzorcev mišičnega tkiva sodelujočih v raziskavi je razkrila serijo okoli 30 genov, ki nakazujejo na mišično porabo kisika. 11 od teh genov ima še posebno velik vpliv na uspešnost aerobnih treningov za posameznika.

Mišična zmogljivost je tako odvisna od mnogih dejavnikov, med katerimi so tudi genetski. Geni so v veliki meri odgovorni za razlike med ljudmi v sposobnosti dotoka kisika v mišice, zmogljivosti srčne mišice in v sestavi mišičnih vlaken. Kot primer lahko navedemo gen ACTN3, ki ga lahko popolnoma deaktivira že samo ena različica v genu. Posledice nedelovanja sicer niso neposredno povezane z zdravjem, vendar ljudje z deaktiviranim genom najverjetneje nikoli ne bodo profesionalni šprinterji in bodo verjetno bolj uživali v teku na dolge proge. Zanimiv je tudi gen AMPD1 (LG-61), ki je odgovoren za izkoristek mišične energije iz ATP. Veliko ljudi ima različico gena, ki povzroča izražanje nedelujočega proteina in takšni ljudje velikokrat trpijo za kronično utrujenost in imajo po fizični vadbi v mišicah krče.

Izbira ustrezne vrste vadbe tako ni pomembna samo za maksimizacijo izkoristka športnega potenciala, temveč tudi za namene ohranjanja vitalnosti in zdravega življenja ter preprečevanja pojava določenih obolenj. LifeGenetics Baby DNK analiza vam bo odgovorila na vprašanje, katera vrsta športne aktivnosti najbolje ustreza genskemu zapisu vašega otroka.

Sir da, mleko ne?

Pred manj kot desetimi leti so odkrili genski polimorfizem, s pomočjo katerega lahko zelo zanesljivo napovemo, ali bo odrasla oseba lahko presnavljala laktozo ali ne. Gre za spremembo C v T v intronu gena MCM6. Gen MCM6 vpliva na delovanje gena, ki kodira encim laktazo in lahko ob prisotnosti tega genskega polimorfizma prepreči nastajanje tega encima. Alel C je povezan z nizko, alel T pa z visoko aktivnostjo laktaze v odrasli dobi. Ljudje z genotipom CC po petem letu starosti ne morejo več normalno prebavljati mlečnega sladkorja laktoze in so torej laktozno intolerantni. Ljudje z genotipom TT ali TC pa laktozo navadno normalno prebavljajo, pravimo, da imajo laktazno persistenco. Ta genski polimorfizem so preiskovali tudi v Sloveniji. V skupini zdravih slovenskih preiskovancev je imelo 39 % oseb genotip CC, ki je povezan z nizko aktivnostjo laktaze v odrasli dobi. 61 % preiskovancev je imelo ohranjeno visoko aktivnost laktaze v odrasli dobi oz. genotip CT ali TT. Iz spodnje preglednice je razvidno, da je delež laktozno intolerantnih oseb v slovenski populaciji višji kot v nekaterih severno in zahodno evropskih populacijah (Finska, Nemčija) ter nižji kot v populacijah afriškega izvora. Delež oseb z visoko laktazno aktivnostjo (61 %) je v slovenski populaciji nižji kot v Severni Evropi (75 %), vendar višji kot v Južni Evropi (26 %).

Štrukelj, Borut. 2005. Farmacevtski vestnik. Strokovno glasilo slovenske farmacije. Oktober 2005: 3 (56). Ljubljana.

Ali se bo vaš otrok moral odreči žitaricam?

Celiakija je kronična bolezen tankega črevesa, ki je posledica preobčutljivosti na gluten. Gluten je osnovni protein zrnja pšenice, podobne proteine najdemo tudi v zrnju ječmena, rži pa tudi ovsu. Gluten povzroča poškodbo sluznice tankega črevesa, kar ima za posledico zmanjšano funkcijo tega dela črevesa in motnje v presnovi hrane. Bolniki imajo prebavne motnje, pride do pomanjkanja vitaminov in drugih sestavin hrane ter padca odpornosti organizma.

Celiakija se pojavlja s pogostnostjo enega primer na sto rojstev, bolezen pa se diagnosticira le pri enem od 1000–3000 posameznikov. Ravno zaradi tega so pomembni genetski testi kot vodilo pri morebitnem diagnosticiranju celiakije. Bolezen se lahko pojavi v vsakem življenjskem obdobju in ni nujno vezana na otroke. Če je še pred nekaj leti veljalo, da je celiakija relativno redka bolezen, so novejše raziskave po svetu pokazale, da je pogostost vsaj 1:100 (en bolnik na 100 prebivalcev), kar pomeni, da bi v Sloveniji celiakijo lahko imelo okrog 20.000 ljudi. Zadnji podatki za Slovenijo sicer kažejo, da se tipična oblika celiakije pri otrocih pojavlja s pogostostjo 2/1000. Ker pa velja, da so tipične oblike do 7x redkejše kot atipične oblike, je tudi v Sloveniji pričakovati podobno epidemiološko sliko kot v drugih evropskih državah.